-
1 mean
[mi:n] I adjective1) (not generous (with money etc): He's very mean (with his money / over pay).) skop2) (likely or intending to cause harm or annoyance: It is mean to tell lies.) grd3) ((especially American) bad-tempered, vicious or cruel: a mean mood.) popadljiv4) ((of a house etc) of poor quality; humble: a mean dwelling.) reven•- meanly- meanness
- meanie II 1. adjective1) ((of a statistic) having the middle position between two points, quantities etc: the mean value on a graph.) srednji2) (average: the mean annual rainfall.) povprečen2. noun(something that is midway between two opposite ends or extremes: Three is the mean of the series one to five.) sredinaIII 1. past tense, past participle - meant; verb1) (to (intend to) express, show or indicate: `Vacation' means `holiday'; What do you mean by (saying/doing) that?) pomeniti2) (to intend: I meant to go to the exhibition but forgot; For whom was that letter meant?; He means (= is determined) to be a rich man some day.) nameravati•- meaning2. adjective((of a look, glance etc) showing a certain feeling or giving a certain message: The teacher gave the boy a meaning look when he arrived late.) pomenljiv- meaningless
- be meant to
- mean well* * *I [mi:n]adjectivenizek, navaden, manjvreden (stan, rod); boren, reven, oguljen, odrgnjen, umazan; nepomemben; prostaški, nizkoten, podel; skop, stiskaški; American colloquially popadljiv, hudoben (konj); American colloquially bolehenno mean foe — sovražnik, ki ni za podcenjevanjeno mean scholar — pametna glava. pomemben učenjakAmerican mean white — siromašen belec na jugu ZDAAmerican to feel mean over — sramovati se česaII [mi:n]adjectivesrednji, povprečenIII [mi:n]nounsredina; povprečje, povprečnost; (plural z glagolom v singular) sredstvo, način; plural premoženjeto be a means of — bitt česa kriv, biti povod za kajby all (manner of) means — vsekakor, na vsak način, za vsako cenoBritish English means test — preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporoIV [mi:n]1.transitive verbnameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti ( for za); meniti, misliti; pomeniti;2.intransitive verbpomeniti (to komu)to mean mischief — imeti zlobne namene, imeti kaj za bregomto mean well (ill) by ( —ali to) s.o. — dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjenwhat do you mean by it? — kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?to mean little to s o. — komu malo pomenitiI mean you to go — želim, da greš
См. также в других словарях:
dôba — e ž (ó) 1. s prilastkom omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
življênjski — a o prid. (ē) 1. nanašajoč se na življenje: a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povpréčen — čna o prid. (ẹ̑) 1. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: izračunati povprečni pospešek; povprečna hitrost, razdalja, višina; povprečna dnevna temperatura / povprečni dohodek na prebivalca; povprečni stroški / povprečna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
